HERMELIN
DRŽAVA POREKLA: Nemčija
LETO VZREJE: 1884
IDEALNA TEŽA: od 1 do 1,3 kg
BARVA KOŽUHA: bela
BARVA OČI: modra ali rdeča
V SLOVENIJI OD: 1916
ZGODOVINA
Hermelin je izvorna pasma za vse danes poznane in priznane pasme pritlikavih pasemskih kuncev. Toda tudi zgodovina te pasme je precej zanimiva.
Že konec 19. stoletja so poznali majhne bele kunce, ki so jih imenovali "poljski kunec" oz. "poljski palček".
Ti so imeli težo okoli 2kg in so bili po videzu praktično identični divjim kuncem. Angleži so začeli pasmo načrtno postopoma zmanjševati, uradno pa so jo priznali leta 1884 in leta 1903 prvič pripeljali v Nemčijo,
kjer je bila opravljena dokončna načrtna selekcija. Telo je postajalo vse manjše, zbito, uhlji vse krajši, glave pa vse bolj izrazite in okrogle.
Kunci so ščasoma začeli postajati hišni ljubljenci. To je rejo hermelinov še dodatno spodbudilo, tako da so nekaj časa celo prevladovali na razstavah.
PREDPISI ZA OCENJEVANJE
Ocenjujejo se lahko živali s težo 0,8 kg in do 1,5 kg.
Telo je izrazito kratko, zbito in široko, s srednje visoko držo. Glava je glede na telo zelo velika, široka in debela.
Čelo in smrček sta široka (samci imajo željeno razdaljo med očmi 5,5 cm, samice pa 5,3 cm). Oči so velike in rahlo izstopajoče.
Uhlja sta irazito kratka in mesnata. NJuna idealna dolžina je med 5 in 6 cm. Ne smeta pa biti krajša od 3,5 ali daljša od 7 cm.
Vrat ne sme biti viden. Rep je kratek in se mora tesno prilegati trupu, ki je enakomerno širok in na zadnjem delu enakomerno zaobljen. Noge so precej močne, a kratke in morajo biti čim bolj ravne.
Samice so le nekoliko nežnejših oblik, tako kot pri vseh pritlikavih pasmah, pa ne smejo imeti podbradka.
Barva je čisto bela vse do korenov dlak. Oči so rdeče (albino) z rdečkastim sijajem pri rdečeokih hermelinih ali svetlo modre pri modrookih.
REJA
Ti kunci ne potrebujejo tako velikih oz. prostornih kletk, tako da so pogosti predvsem pri ljubiteljskih gojiteljih in tudi v mestnem okolju.
Žal pa je reja te pasme kar zahtevna in primerna za izkušene gojitelje. Gnezda morajo biti skotena v zimskem ali najpozneje v zgodnjem spomladanskem času, saj temperatura posredno vpliva na rast uhljev.
Po drugi strani pa so samice v zimskem času zelo slabo plodne oz. se težko oplodijo. V gnezdu so v povprčju 2 do 4 mladiči, pogosto pa nastopijo težave pri kotitvah, posebaj pri linijah z izrazito močnimi glavami.
V Sloveniji so hermelini tradicionalno prisotna pasma, ki ima določen stalen krog ljubiteljev. V prejšnjem obdobju so prevladovali rdečeoki hermelini, v zadnjih letih pa v evrospkih državah prevladujejo modrooke živali.
Hermelini so izpopolnjeni že do te mere, da so na vseh razstavah ponavadi med najvišje ocenjenimi pasmami.
Še vedno pa se občasno pojavljajo prevelike in pretežke živali, težave so zaradi premalo gostega kožuha, predolgih oz. pretankih ali slabo odlakanih uhljev, vse več pa je nedovoljenih podbradkov in pojava križnih kosti.