ZLATI HRČEK

Avtorica besedila: Nataša Rajh / Besedilo je bilo v obsežnejši obliki objavljeno kot članek v eni izmed številk revije Gojitelj (interno glasilo ljubiteljev malih živali).
Prenos celotnega članka o hrčkih v PDF obliki.

Zlati hrček ali z drugim imenom sirijski hrček je že vrsto let prisoten kot hišni ljubljenček tudi po slovenskih domovih.
Zlati hrčki so dolgi do 18 cm in tehtajo do 180 gramov. V naravi živeči zlati hrčki imajo rjav kožušček, temno progo po licih in bel ali siv trebušček. Gojitelji pa so ustvarili kopico najrazličnejših barv in barvnih kombinacij. »Panda hrček« je mutant zlatega hrčka, ki je povsem nenapadalen in kot že ime pove je črno-bel.
Zlati hrčki so mirni in se hitro privadijo na človeka, predvsem tisti z naravno barvo.

ŽIVLJENSKA DOBA: V povprečju živijo dve leti in pol.

BARVE: Poznamo veliko število pasem hrčkov, ki so jih gojitelji vzredili iz hrčkov z naravno barvo kožuščka. Najbolj poznane so: lisasti hrček (tribarvni zlati hrček), rus ali ožganec (pritlikavi z belim kožuščkom in črnimi uhlji), lisasti ruski hrček, satenasti hrček (satenasto bleščeč kožušček), dolgodlaki hrček, črni zlati hrček, lisasti hrček (dvobarvni; belo-črn, belo-rjav, sivo-črn) in satenasti hrček (rumenkasto beli).

BIVALNI PROSTOR: Hrčki so v naravi samotarji, zato je tudi v ujetništvu priporočljivo, da imate hrčke ločene, saj zlahka postanejo agresivni drug do drugega.Če imate skupaj več hrčkov jim ob čiščenju prostora vedno pustite nekaj stare stelje, da se ohrani njihov vonj, kar prepreči morebitne pretepe. Hrček potrebuje večji prostor z vpojno steljo, ki se mora redno menjavati. Zelo radi imajo zadostno količino sena, da se lahko vanj zakopljejo. Pozimi mora biti sena še toliko več. Pozorni moramo biti, da jim za steljo ne damo npr. žagovine smrekovega lesa, saj lahko vsebuje smolo. Priporočljivo je, da jim damo kakšen kos lesa, na katerem si lahko brusijo kremplje in zobe. Tudi pri tem koščku lesa bodimo pozorni, da na njem ni smole. Sama hrčke gojim v akvarijih in posebej za hrčke prilagojenih kletkah. Pri kletkah moramo biti pozorni, da imajo kletke dovolj majhne razmike med rešetkami.

PREHRANA: Hrčki so načeloma vsejedi in se prehranjujejo z zelo različno hrano, vendar je vseeno dobro upoštevati določena priporočila. Za nepoznavalce je morda presenetljivo tudi dejstvo, da si hrčki nagonsko delajo zaloge hrane. Oves je zanje skrajno neprimeren, saj se jim lahko zapiči v notranjost ličnih vrečk v katere si nabirajo zaloge. Nikakor pa hrčkov ne smete hraniti s sladkarijami, slanimi oreščki in krekerji, kosmiči, vejami iglavcev, sobnimi rastlinami, zeljem, čebulo, porom, agrumi, breskvami, marelicami, grozdjem, ananasom, jajčnim rumenjakom, svinjino, bukovim žirom, kostanjem in svinjino. Zelo radi pa imajo posušeno in svežo rastlinsko krmo, semenje in tudi manjšo količino živalskih beljakovin. Hrček bo zelo vesel če mu daste kakšen malenkost strt oreh; njegovo sredico bo lahko pojedel, na lupini pa si brusil zobke. Zelo imajo radi tudi zelenjavo (korenje, solato), vendar z njo ne pretiravajte, da hrček ne dobi driske. Svežo vodo mora imeti hrček ves čas na razpolago.

BREJOST IN MLADIČKI: Čas brejosti imajo hrčki zelo kratek – dobra dva tedna, kar predstavlja najkrajši čas brejosti med sesalci. Točna doba brejosti se pri različnih vrstah malo razlikuje. Breje samičke potrebujejo večje število beljakovin, zato je priporočljivo da se jim med brejostjo ponudi skuta, sir ali žuželke. Pri zlatih hrčkih ima samička v povprečju 8 mladičev. Samičke se med kotitvijo in tudi po njej ne sme vznemirjati. Še posebej pri njenih prvih leglih obstaja nevarnost, da bo zaradi vznemirjenja požrla vse svoje mladiče. Pri zlatih hrčkih moramo samico in samca obvezno ločiti še pred kotitvijo. Ko se začnejo mladički samostojno prehranjevati jih lahko ločimo od matere, njih pa lahko pustimo skupaj še dalj čas. Takoj ko opazimo, da se začnejo napadati, jih moramo ločiti.

PRIMERNOST HRČKOV ZA OTROKE: Hrčki so odlični hišni ljubljenčki, vendar za otroke do 5 let niso primerni. Takšni otroci še niso dovolj vešči v ravnanju z živalmi in lahko hrčka preveč stisnejo. Hrček lahko tako iz straha nagonsko ugrizne.